Mark Rothko - Št. 8 (1952). Olje na platno
Misliš, da bi lahko to sliko naslikal vsak? Preberi spodnje besedilo in spoznal boš, da je na zgornji sliki veliko več kot le naključno polita barva. Modernizem (cca. od 60. 19. stol do 70. 20 stol) Značilna je umetniška avtonomija – umetnik črpa iz svojega znanja in idej, da v galerijo kjer se oceni in nato tržno prodajo. Modernizem –pomeni novo (veliko starega želijo porušiti – težnja po novosti). Fascinira jih tehnološki razvoj – umetnost temu sledi. Čas umetnostnih avantgard – zgodnji modernizem, začetek je impresionizem. Vsakih 10 let se pojavi nov –izem. Umetnost iz preteklosti se jim zdi izmaličena. Likovne novosti: likovni elementi so pomembnejši od vsebinskih. Odrečejo se perspektivi (pomen barve in forme). Neposredno doživljanje predmetov upodobitve. Likovne konstrukcije. Problem imajo s komunikacijo z gledalcem. Abstrakcij laiki ne razumejo. Politične razmere: 1.sv vojna (mnogi se zatečejo v Švico, drugi kažejo izkušnje v umetnosti, futuristi izražajo nacizem in fašizem). Nove moderne tehnologije – mediji (um . se pojavljajo v medijih, reklamah). Dadaizem izpostavlja dematerializacijo um. predmeta – umetnik ne naredi več um. dela, pač pa samo poda novo idejo (pisoar). V 70ih se pojavi postmodernizem – ki nasprotuje modernizmu. Zavestno vzpodbujajo komunikacijo z gledalci (Andy Warhol: Miki Miška). Tako v teoriji, kot v umetnosti je dovoljeno vse – svoboda (lahko se uporabi iz zgodovine, lahko se kopira…). Novo se pojavi tudi bodyart, video, instalacije. Ni več klasičnih delitev arh. Slik. Kip. To je delo ki išče. Obdobje, ki ne ve natančno kaj hoče. Fauvizem v franciji l 1905 do 1920. V impulzih postimpresionizma ( van Gogh, Gauguin). Henri Matisse – proti urejenosti, um. temelji na instinktu, čiste in intenzivne barve, ploskovitost, ni telesnosti. To gledalcem omogoči doživljanje, osvobodijo se pravil, predmeta ni treba slikati, kot je, pač kot doživljamo predmet Madame Matisse – zelena črta na sredini obraza. Zelena, kot hladna barva je porušila vsa pravila. Posplošči njen obraz. V ozadju si privošči ploskve, nedoločene barve (tople/hladne). Ples – rdeči liki, na zelenomodrem ozadju Rdeča soba Rdeči atelje Ekspresionizem v Nemčiji, 1/3 20.stoletja (tudi v Sloveniji). Je nasprotje impresiji. Od narave se človek obrne vase. Prelomni dogodek je 1905 (v Parizu jesenski salon – srečanje umetnikov) v Dresdenu pa ustanovijo Die Brücke. Značilnosti: upor (radikalen) proti vojni, estetiki, pravilom. Prikaz groze. Vračajo se tudi k izvoru slikarstva, preproste tehnike (lesorez), izražajo negativna čustva… !912 se izoblikuje še ena skupina die blaue Reiter v Munchnu (Kandinsky začetnik abstraktne umetnosti) Edvard Munch – predhodnik ekspresionizma, Norvežan. Kubizem Prva kubistična slika 1907 Avignonske gospodične (Picasso). Pred tem je imel obdobje modre in rožnate. Značilnosti: konstruiranje njihovih elementov, realnost razstavijo na delčke in nato sestavijo. Pojavi se druga vrsta perspektive – več perspektivičnih točk. To je najbolj radikalen premik v umetnosti. Kubizem delimo na analitični in sintetični (letega razvijeta Braque in Picasso – kolaž). Pablo Picasso – vzor mu je Cezanne, afriške maske. Priljubljena tema v kubizmu je tihožitje, violine, kitare, portreti (obdelani na drugačen način) Futurizem Avtorji so precej ekstremni. Slavijo brzino, predvsem v italiji, l909. uživajo v dinamiki, hitrosti. Upodobitev gibanja je najpomembnejša, kasneje vplivajo na um. filma, delajo na krono fotografije (časovno obstoječe). Dadaizem je obdobje v Švici (med vojno tam veliko umetnikov). Dada – otroški izraz – vračajo se v otroštvo, iščejo pa v človeku. Zelo so kritični do vojne (bila naj bi posledica meščanstva), zavračajo družbo, estetiziranje. Uvedejo antiumetnost – vzburjajo šok, škandal. Marcel Duchamp – ponuja ideje, prvi začne z razstavljanjem ready made (že narejen predmet, ki ga samo prestaviš v galerijo, vzporedno še poezija in slikarstvo – besede delujejo kot slike) Nadrealizem izhaja iz dadaizma. Ima velik pomen za kasnejšo umetnost. Presega meje našega dojemanja (tudi im. surrealizem). Vpliv Sigmunda Freuda – podzavest, sanje, norost – to jih zanima. Tudi v filmu se uveljavijo (Luis Bunuel – Andaluzijski pes). Salvador Dali – velik vpliv, bujna domišljija, sanjski svet, spotegnjene figure Vztrajnost spomina – očitajo mu, da ni naredil nobenih novosti, edini uvede svoj fantazijski svet. Abstraktna umetnost Likovna govorica je pomembnejša od tistega, kar je upodobljeno. Abstraktno slik. – nefiguralno. Pojavlja se v islamski umetnosti. Pri nas je to neka vrsta modernizma, 20.st. (kot konstruktivizem, abstraktni ekspresionizem). Vsem tem umetnikom je izredno pomembna duhovna stran (pomen in zrelost), Imamo lik, ki ga abstrikeramo v likovno govorico. Barvna kompozicija (hipostazija) je izredno pomembna. Abstrakcijo delimo na brezpredmetno in geometrčno. Kandinsky skuša vnesti v sliko samo likovno govorico, brez simbolike. Tako kot je glasba brez besedila. Načela glasbe slika v abstraktni sliki. Sledimo lahko psihičnemu procesu umetnika ob slikanju. Kazimir Malevič – njegove slike so ikone z globokim pomenom. Izhaja iz kubizma, razvije pa svojo smer supermatizem. Barve so zopet osnovne. Naredi prvi monokrom – enobarvno sliko. |
E. Munch - Krik (v več različicah - olje, lesorez)
P. Picasso - Guernica (1937). Olje na platnu
Kljub temu, da Picasso v tem času ni več slikal kubistično, je za to sliko izbral kubizem, saj najbolje prikaže tragičnost, dramo. Kazimir Malević - Črni kvadrat na belem ozadju (1915). Olje na platnu
|